Vito Rožej

Zakaj kandidiram

V preteklem letu in pol so v številnih mestih na zahodni polobli oživele ulice in trgi pred borzami, finančnimi institucijami in vladnimi uradi. Dvignili so se ljudje vseh družbenih stanov in »okupirali« javne prostore v protestu zoper tiste, ki mimo njih odločajo o usodi njihovih življenj. Okupacija, ki je dejansko pomenila osvoboditev in je vzpostavila pravi pomen javnih prostorov, mestne trg in ulice pa spremenila v prostore svobode. Ta gibanja niso obšla tudi Ljubljane; učimo se od gibanj, ki želijo razmere spreminjati od spodaj navzgor, učimo se od tistih, ki se samoorganizirajo, da bi ohranili svoje dostojanstvo in pravico do spodobnega življenja.

Kadar slišimo besede – »spregovorila je ulica«, si o tem ne mislimo nič dobrega. Toda ulica je tokrat spregovorila v jeziku tolerance in upanja za boljšo drugačno sedanjost. Naj se ta glas ulic in trgov sliši tudi v mestni hiši. Zares!

Zato kandidiram!

MOJA IZHODIŠČA

Zavedati se je treba, da gre za nadomestne volitve, zato bom kot župan opravljal svojo funkcijo le dobri dve leti. Torej ni čas za visokoleteče obljube, ki jih ni mogoče uresničiti. Kljub vsemu pa zagovarjam in obljubljam določene spremembe, ki jih narekujejo razmere v katerem živimo. Če je bilo preteklo obdobje zaznamovano z gradnjami, modernizacijami in prenovami mesta, pa bo prihodnje obdobje dveh ali treh let zaznamovano s prilagoditvijo mesta na življenje v času kriznih razmer. Sredstev za velikopotezne investicije ne bo, tudi zato ker zasebni partnerji oklevajo v kriznih časih. Potrebno bo zmanjšati proračunski primanjkljaj mesta, že zaradi naraščajočih obresti. Treba bo razviti projekte in programe, ki bodo lajšali socialne razmere.

Ocenjujem tudi, da je izvolitev župana, ki ne bo imel absolutne večine v Mestnem svetu v takšnih razmerah koristna za Ljubljano, saj bo manj hitrega in zato včasih nepremišljenega odločanja, zato pa bo več premisleka o potrebnosti posameznih projektov v mestu.

PROGRAMSKE PRIORITETE

Od 42 projektov, ki so v izvedbi je gotovo jasno, da vseh ne bo mogoče zaključiti v predvidenem roku, predvsem zaradi omejenih možnosti financiranja. Nekateri že sicer zamujajo.

• Prednost dajem tistim projektom, ki izboljšujejo kvaliteto okolja in življenja v Ljubljani, nadaljevanju gradnje kanalizacijskega omrežja, gradnji objektov za predelavo odpadkov, oskrbi s pitno vodo, varnemu odstranjevanju nevarnih odpadkov…
• Od projektov izgradnje cestne infrastrukture se zavzemam za dokončanje notranjega cestnega omrežja, to je povezave Roške ulice z Njegoševo. Nasprotujem gradnji garaže pod Tržnico, ker ne moremo omejevati prometa v ožjem mestnem središču (zgodovinskemu delu mesta) in obenem pritegovati osebni avtomobilski promet v ta del mesta;
• Zasnovati je potrebno celovit projekt zmanjševanja onesnaženih delcev pod 10 mikronov v obremenjenih mestnih predelih;
• Na področju zaščite pred visokimi vodami želim okrepiti prizadevanja za gradnjo zadrževalnih bazenov gorvodno na Ljubljanici in ustrezno vzdrževati razlivne površine v mestu in na Barju;
• Zavzemam se za nadaljevanje »kulturnih« projektov v Ljubljani.

UBIRAJMO NOVE POTI

Sicer pa menim, da moramo v kriznih časih dati prednost nekaterim programom, ki jih ni na seznamu projektov sedanje mestne uprave:

• Spodbujati urbano vrtičkarstvo in začasno rabo »mirujočih« gradbenih parcel v mestni ali zasebni lasti;
• Spodbujati oblike socialnega podjetništva in samozaposlovanja mladih tudi z nudenjem prostorov po primernih cenah;
• Oblikovati programe javnih del pri urejanju mesta v katere bi lahko pritegnili mlade in brezposelne;
• Za obdobje nadaljnjih dveh let zadržati cene komunalnih storitev na sedanji ravni in omogočiti podaljšano, oz. obročno odplačevanje storitev za tiste, ki so ostali brez zaposlitve;
• Okrepiti programe za povečevanje energetske varčnosti in rabe alternativnih virov, kar prispeva k zmanjšanju obremenitve okolja in pomeni prihranek pri družinskem proračunu.
• Vključiti Univerzo v mestno življenje! Nekaj tisoč raziskovalcev, znanstvenikov, učiteljev in študentov živi v našem mestu. Oprimo se na njihovo znanje pri iskanju novih razvojnih priložnosti.

Za politiko od »spodaj navzgor«

• Spodbujati oblike samoorganizacije prebivalcev pri reševanju lokalnih zadev in problemov; vzpostaviti dialog z različnimi »civilnimi iniciativami«;
• V urbanistično načrtovanje vključiti prebivalce takoj na začetku – načrtovati z njimi in za njih;
• Lobiranje v mestu naj postane pregledno: dosledno spoštovati obvezo, da je potrebno prijaviti vsa srečanja in sestanke, ki so namenjeni lobiranju za posamezne pobude. To še posebej velja na področju urbanizma.

Ljubljana še ni NAJLEPŠE MESTO NA SVETU, lahko pa to postane, če bo polepšala in izboljšala tisto, kar očem ni vidno, kar je pod zemljo, če bo zmanjšala izgube vode v vodovodnih omrežjih, če bodo vse odpadne vode končale na čistilni napravi, če bodo odpadki predelani in varno vrnjeni v naravo ali v ponovno predelavo. Če bo lepa tam, kjer je ne vidimo!

In če se bo slišal glas tistih, ki so nevidni!

Zato KANDIDIRAM!